Gay Erotic Stories

Moj odnos z Davorjem je zgodba zase. Drug z drugim premoš?ava vrzel med dvema resnejšima vezama. V najinem odnosu je trdna in dobra logika. Seksualna logika brez navlake. Njegov odnos s Katjo je nekaj drugega. Zame je nedoumljiv, vzgibi mi bodo ostali za vedno tuji. Tega ni v meni, da bi imel – najboljšo prijateljico. Zaupnico, ki vse ve. Muco, s katero zlezeta skupaj pod odejo in gledata film. Oprostite, ampak ?e bi se jaz valjal v postelji z medvedko, morsko kravo ali fazanko, bi se z njimi zbližal tako in druga?e; kaj se ne bi z dekletom. Onadva se pa stiskata, da ju ne zebe, in gledata film. In pri tem ostane. Ona dobro ve, da je Davor za fante in da je ne bo poro?il. Po moje bi se ona vseeno možila z njim. Vse razloge ima za to. Fant je sposoben in naredil bo kariero, on njem bomo slišali in poslušali. Samo seksal ne bo z njo. Že iz principa ne, ?etudi bi verjetno lahko. Gotovo bi lahko, saj je bil leta samo z dekleti. ?e bi jaz bil njenih let, bi ga tudi hotel imeti zase. Samo zase. Ker za razliko od nje vem, kako seksa. In seksa: uh… Ta moški je merjasec v najboljšem pomenu besede.

Davor si s Katjo deli si stanovanje. Najeto stanovanje, ker je zanj pomembno, da sebi, staršem in svetu dokaže, da zna skrbeti sam zase. Mene skriva pred njo. Pravi, da sem njegova, ne njena zadeva. Kljub temu je menda takoj ugotovila, kdaj je fant z menoj prekinil ve?mese?ni seksualni post. Nekatere ženske zaznajo vse. Ni me hotel predstaviti – kar se mene ti?e, prava figa, z njo res nimam ni?. Toda ona mu je napovedala, da mu bo našla pravega fanta. Pravega! Ne nekoga, ki bo samo za »f«. Ker je spodobna, baje ni povedala do konca. Seveda: jaz sem za gluhe no?ne ure in kratke funkcionalisti?ne zmenke med delavnikom.

Mislim: da bi meni ženska iskala fanta? Za to ni minimalnih možnosti. ?isto preve? sem ne?imrn in preve? zadržan, mogo?e tudi sramežljiv, da bi katero spustil blizu. Sploh pa: iskanje moškega je moški opravek. Kot vse, kar imamo samci opraviti med seboj. To je rezervat, kamor nimajo tiš?ati nosa. Davor gleda druga?e. Konformist je. Pravi, da pravega iš?e in ga ne najde, in da ga nih?e ne pozna tako, kot ga ona. Da se zanese na njeno presojo in da bo dal priložnost njej in sebi. Prvi zmenek, ki ga je napeljala Katja, se je ponesre?il, ker se je kandidat napil. Davor ne pije. S fantom z drugega zmenka sta ostala v stiku, a nista za skupaj, mi je rekel. Ženš?ina ni dala miru. Sino?i je odpeljala Davorja na ve?erjo, kjer ga je seznanila s tretjim. ?e tokrat ne bo uspeha, je rekla je, da bo dala pol leta mir. Svet tega ni videl. Vsaj moj svet ne. Še dobro, da Davor ne jemlje njenega posredništva povsem resno. Upal sem, da se bo pošalil na ra?un snubca, ki mu ga je pripeljala, ko je naredil po prvih dveh sestankih. ?e bi me le poklical ob desetih…

?e me je pozabil poklicati, je pes. ?e me ni pozabil in je zagrizel v nastavljeno meso – bog z njim. V?asih je brezobziren. Ne, to ni prava beseda, brezobziren je do drugih, do mene nisi. Brez?uten? Brezbrižen? Ne, tudi ne. Do mene je – površen. Kadar me ne potrebuje, pozabi, da obstajam. Ne obsojam ga, to je del najinega odnosa. Midva ne hodiva. Ho?em re?i: ne hodiva drugam kot v posteljo. Ne sre?ujeva se iz drugih razlogov. Tri, štiri mesece je, kar se poznava. Kaj naju povezuje? Ljubezen gotovo ne. Med nama je zraslo neke vrste zavezništvo, katerega bistvo je fair play. Poleg dobrega seksa.

Ja, je mlad, je burkast, v?asih buršast, a spoštuje pravila. Džentelmen, mogo?e malo preve? zgovoren, a vsaj v bistvu džentelmen. Mislim, da celo ne podira drugih, odkar se sre?ujeva. Od njega ne pri?akujem noža v hrbet, v kolikor je o izdaji v tako specifi?nem odnosu sploh mogo?e govorit. Pri?akujem, da me bo odslovil in pri tem ne bo umaknil pogleda v tla. Ko bo prišel za to ?as. Ali bom pa jaz njega odslovil, ?e se mi bo prej zgodil pravi kot njemu.

Ko gre za cilje, nima predsodkov. Stremuški je do amena, nima miru, ho?e vse in na vsak na?in. V tem vidi smisel. Ho?e položaje, besedo, oblast. V njem je gon po prvaštvu in vodenju. Tak je tudi v seksu. Fantje te vrste so redki in ne ga oviram. Vem, da bo v življenju uspel. Ne pusti se odpravit, zlepa že ne. Skozi vrata ven, skozi okno noter. Pri meni najprej noter in potem s polnim kondomom ven.

Fant bo politik. Grize ga, ker še nima diplome. Jo bo že imel, ko se bo tako odlo?il. Za dva meseca bo odložil kakšno od funkcij, za katere živi, in bo zmašil skupaj nalogo. Ni ne neumen, ni neprakti?en. O politikih nimam dobrega mnenja. Podmladki se mi po svoje upirajo bolj od starcev, ki jih žene zgolj pohlep brez domišljije in vizije. Od komosomolcev pri?akujem ve?. In Davor ve? obeta. No, ?e bi bil fašist, ne bi bil z njim, ker prostaškosti ne prenesem. Kot tudi ne slepe zaverovanost, ker me žali v bistvo racionalnega bitja. ?e bi bil govedar z bifejskimi maniram – ni šans. Ni, da bi se Davor smel hvaliti s svojo stranko. A fant vsaj premišljuje. Ni slep, reflektira. Na?rtuje. Snuje. In dela. ?isto zares dela, ne samo bla bla. Organizacije, društva, zbornice; v doma?em mestu, na fakulteti, na univerzi in državnih agencijah – povsod ho?e biti. Dviga prah, nasprotniki ga mrzijo in zaveznikom gre na jetra. Gotovo ima marsikdo njegovo stremuštvo za nadutost. Naj, brez ni? ni ni?. ?e se mi že izpove, ga podprem.

Tega ni veliko, ker nisem z njim, da bi se pogovarjal. Ko prideva skupaj, vem, da bom strelovod za njegovo seksualno energijo. Ko dopusti, da ta izbruhne, je hlasten in neu?akan. Name plane neustavljivo kot veper – tudi ?e bi drve?ega ustrelil, bi nalet še mrtvega nesel naprej. Prestrežem ga. Prepustim, da njegova sla ste?e skozme in se globoko v meni pari z mojo. Izvrsten ob?utek. Vrhunski užitek. Nikoli nisem imel rad mla?ne vode, toda tako eksplozivnega moškega še nisem imel. Gotovo ni za vsakega in niti ga ne bo znal vsak ceniti. Jaz imam rad elementarnost. Rad imam iskreno slo. Rad imam jemanje in dajane brez spraševanja.

V bistvu premalo seksa. Zato je takrat, ko se spusti z vajeti, vse bolj divje. V njegovih let bi moral vsak dan. Davor si da duška enkrat na teden. Vmes drkari, jasno, a to ni fuk. V?asih si me zaželi pred kakšno posebno priložnostjo, da se sprosti, preusmeri pozornost, umiri. Sprva se mi je to zdelo ?udno. Potem me je za?elo zabavati in iz nau?il sem se iz tega potegniti svoj dobi?ek. Ta ni samo telesni užitek temve?, je tudi zadoš?enje. Dojel sem bistvo konvencionalnega rekla, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. No, jaz sem pa? moški za moškega. Dam mu možnost, da se seksualno izživi, kot mu ustreza. V tem sem uspešen.

Od njega sem starejši. Po letih mu ne bi mogel biti o?e, a dosti ne manjka. Ne, med nama ni relacije o?e-sin. Ljubimca sva. Le kako on vidi moja leta? Za fukarijo sem mu dober, druga?e se ne bi pe?al z mano, fant je zdravo sebi?en. Gotovo sem zanesljivejši od mladi?ev in, kot se temu re?e, manj kompliciram. Ne potrebujem nabrekajo?ih, prekipevajo?ih ?ustev, on zanje nima ?asa. Njegova prizadevanja spoštujem, a se ne obešam se nanj, ne potrebujem njegovih uspehov. Imam svojo kariero in dosegam svoje cilje. Jaz grem komaj kdaj ven, on živi za družabnosti in priložnosti, kjer je lahko opažen, viden, pomemben. Slikan, objavljen. Meni grejo pasje procesije na jetra. Obema je jasno, da nisva par za življenje. Vsakršne razlike so prevelike.

Ampak, ?e sem ga danes izgubil, me bo to vseeno bolelo. Navadil sem se nanj. In dobro seksa, primejdunaj. Nekaj zares vro?ih sre?anj sem doživel s njim. Ja, na za?etku najinega sre?evanja je bilo, ko je imel ob obletnici svoje slavne fakultete govor. Zgodaj dopoldne mi je poslal sporo?ilce z vprašanjem, ali bi lahko prišel k njemu. Da je skrajno živ?en in da si želi, zelo želi – fuk. Bi mu lahko na takšno iskrenost odgovoril z ne?

Kako je planil name! Kot ogenj na suho dra?je. Dva njegova orgazma in en moj v desetih minutah… Ležal sem ob njem in ga gledal. Ves oblit s potom je ležal na hrbtu. Zaripel v obraz. Z mojo spermo na prsih, kjer se mu je razpuš?ala in talila med rjavimi dla?icami. Z napolnjenim kondomom na iztegnjenem lazarju pod popkom. Z roko, podloženo pod glavo, je srepel v prazno proti stropu in lovil sapo. S prsti sem se sprehajal od komolca po mišici do pazduhe in naprej do prsi, si jih tam omo?il s spermo in se napotil nazaj. Bil je eden tistih posebnih trenutkov pozabe, ko izgine ves svet, ko vse zunanje izgubi pomen, ko ni drugega smisla kot bivati v blaženosti trenutka. Ko žitje v celoti izpolni zretje v ?loveka, s katerim si se z orgazmi?no raketo izstrelil v tisto vesolje, kjer vladajo neskon?ni mir, tišina in odsotnost vsakršnih smotrov in želja. Zima je bila in stanovanje bolj kot ne hladno, a sva bila oba razbeljena, kot da bi se nastavljala sredozemskemu soncu. Takrat sem si zaželel, da bi tega prepotenega, žehte?ega, iztrzanega, izfukanega, izcejenega moškega videl popoldne nastopati. Da bi ga gledal, kako bo stopil pred polno dvorano imenitne publike, kako bo speljal in povedal, kar imam povedati. Da bi ga gledal, ne da bi on to vedel.

Ko sem se vrnil v službo, sem odložil noge na pisalno mizo, vzel v roke telefon in pol ure klicaril. Ponegoval sem znanstva, poizvedel to in ono ter, kar je bistveno, prišel do uradnega vabila za zve?er. Vedno se najdejo, ki niso lojalni do roke, ki jim reže kruh.

Hoté sem prišel v zadnjem trenutku. Hostesa me je s pogledom priganjala, ko sem hitel k vratom. Ko sem stopil na balkon, so se lu?i v dvorani že ugašale. Kongresno dvorano – tako izjemna fakulteta pa? ne more obeležiti obletnice v veliki predavalnici… Saj je nekaj je na tem, da pravi prostor ustvari vzdušje. Kakor obleka naredi ?loveka.

Želel sem biti neopazen, zato sem prišel v temno sivo obleki in dolgo?asni kravati. Sedel sem na prvi prosti sedež ob prehodu, od koder je bil dober razgled na dvorano. Vljudnostno sem se nasmehnil sosedu. In takoj spet vstal, zaradi himne. Se razume, šola je poudarila svojo državotvornost. V šestih desetletjih obstoja je izbruhala ni? koliko državnih uradnikov in uni?ujo?ih direktorjev.

Ko so se hrbti pred menoj posedli, sem v prvi vrsti takoj lociral Davorja. Visok je in širok v ramena. Med golimi in sivimi glavami je izstopal z gostimi rjavimi lasmi. Spreletelo me je, da to?no vem, kakšen ob?utek je, ko je ga grabim za glavo in mu prste zarivam v frizurco. Ob?utek žameta, ki se upira, kadar mu delaš silo z napa?ne strani. Našel je ?as za frizerja. Pod jasno izrisanim lokom frizure od zalizc proti vratu se je kazal dobro znani ušesek – Davor ima majhne uhlje, uš?eska. Zelo užitna ušeska. Z moje strani velikokrat obdelana. V?asih ne zdrži in otepa z glavo, da se mi izmakne. Zato so mi še v toliko ve?je veselje.

Na njegovi desni je sedela gospodi?na. Glede na držo obeh teles je o?itno sodila k njemu. Speti svetlo rjavi lasje, dolg vrat, gola ramena, mladim leto primerno drzen kroj obleke – to je bilo videti z balkona. Kasneje mi je potrdil, da je bila Katja. Davor?ek se je udinjal pri?akovanjem družbe in prišel z dekletom…

Medtem je govoril minister. New age izza govornice – ogledalo stanja duha. Vsaj kratek je bil. Nato je dekan bral. Zatikajo?e bral. In bral. Potrudil sem se ga videti kot moškega: je možno, da je bila ta pustota pred štiridesetimi leti privla?na? Dvajset let polepša vsako grdobo, žensko in moško. Tudi ?e ga je polepšalo, ga ni moglo za dolgo. Kon?no aplavz.

Povezovalka s svilenimi kodri, v pariško modri obleki z bleš?icami in nakitom, ki je pobliskaval po dvorani, je napovedala glas študentov, Davorja. Vstal je iz prve vrste in se napotil proti mikrofonu. Kako je dobro šel! Samozavest vznemirja, samozaverovanost odbije – ali prepri?a. Mene je prepri?ala, bil je za po riti po?it. Prišel je do mikrofona in se zadnji del obrata proti ob?instvu zasukal na peti. Za trenutek je z nekoliko nagnil glavo, tako ?isto kratko pokimal in se nasmejal. Seveda, nasmeh razorožuje. Pozdravil je in nerodno stresel puhlico – toliko ga poznam, da vem, da je nerodnost zaigral. Led je prebit: resno ob?instvo je spravil v ?isto prisr?en smeh. Drzne si. Ne boji se obvladovati ?rede. Nato je iz žepa potegnil papir in etui z o?alci. Takšnih pedrskih špegel?kov ne bi dal jaz na nos za živo glavo! Vseeno so ga naredili resnejšega in bolj dostojanstvenega. Vedel se, da so mu govor napisali piarovci, tako je danes pri politikih ne glede na barvo in rang. Ker besede niso bile njegove, me niso zanimale. Potrudil sem se odklopiti sluh. Želel sem ga gledati, zanimala me je njegova govorica telesa Davor?ek – cuker?ek! Zdaj sem si ga lahko v miru ogledal v obraz. O?alca so mu stala na nosku, ki ga tako rad pospravim v usta. S tem ga vedno vzgnevim, v trenutku trzne in se izmika. Ljubek je, ko se repen?i, ?eš da ne more dihati. Ho?e biti strog, pa je vseeno tako fantovski. V nekaterih pogledih ga dobro obvladam.

Obrit je bil brezhibno, kar obi?ajno ni. Še ljubše mi je, ?e ni. Ima sam?evsko fizionomijo z zares široko brado. In mo?en narastek brade, kadar ni obrit. Izjemno uživam, kadar se lahko zagrizem se v to brado, prekrito z gostim strniš?em, in sploh vedno, kadar se ližem z njim. Ves zdrapan sem po jeziku, ustnicah in licih, kadar se zares spoprimeva. S poljubljanjem sem ga itak osvojil.

Oble?en je bil v modro obleko z diskretnimi svetlejšimi ?rtami in neznatno svetle?o se srajco v kroju, ki ne potrebuje kravate. Kaj bi obleka sama zase? Davor in obleka in obleka in Davor – to je šlo odli?no skupaj. Spomnil me je na podarjeni predmet, ki postane darilo takrat, ko je z okusom zavit. Prvi? sem ga videl takole urejenega. Poznam ga v razvle?eni trenirki, v pižami, golega, v kavbojkah, športno oble?enega … V vseh teh podobah mi gre v slast, v obleki pa mi je pognal deseterne mravljince po udih. Ker Davor je pošten dedec in takole polikan je poudaril svoje proporce.

Spodobno visok, malo nad meter pet in osemdeset, ple?at in – kar nekaj ga je skupaj. In zna se nositi. Odkar se poznava, besno trenira. Pravi, da ima deset kilogramov preve?. V resnici pet. Res ni nekaj tankega in prosojnega, a nima trebuha. V trup je pa? malo bolj zajeten. Kjer se na njem najde kaj mehkega, je spodaj je dosti ?vrstega mesa. Predvsem pa je ?ez napeta koža, ki je na vseh pomembnih mestih – š?etinasta. Gledal sem ga v obleko in v mislih pod njo potoval z golo dlanjo in podoživljal, ko kako dlan ste?e ali zahrsti, ko gre po njegovem telesu.

Stal je na široko, razkora?eno. Bil je popolnoma miren, vživet v situacijo, ni? zadrgnjen. Prepri?anje vase je sijalo iz njega. Ja, bil je – sijajen. Sem ga res z dopoldanskima orgazmoma jaz razbremenil in sprostil? Ko sva bila v dvoje, se je odrezal, kot se spodobi. Lahko je samozavesten. Je fuka?, ki ve, zakaj odpne hla?e. Diskretno sem pogledal po sosedih. Bili so s pogledi prilepljeni nanj, marsikateri gospe je igral nasmešek na ustnicah, marsikateri moški ga je meril strmo, kot se gleda možnega resnega tekmeca.

Ve?ina v dvorani ga je gotovo videla kot povzpetnika, ki bi rad ?im prej nekaj pomembnega postal. In bil pri tem prepri?ljiv. Pomislil sem, da sem bil verjetno edini med petsto ljudmi v dvorani, ki pozna njegovo potentnost in posteljni slog. Poslušal sem moški glas, jasno izgovorjavo, in užival v živahnosti, ki je razkrivala strast in veselje do tega, kar po?ne. Vznemirjal me je. Gledal sem ga v usta in mislil na jezik, to gladko in spolzko mišico, ter na njeno viharno divjosti, kadar sva skupaj sama. Med zalizovanjem jo v?asih izproži dale? kot kameleon. Vživel sem se do mere, da mi je v zdrgnjeni obleki postajalo vro?e. O, tisti trenutek bi ga zgrabil pod roko, ga zvlekel v zaodrje in naju zaprl v prvo sobico s ?istili! Dal bi si duška! Spulil bi obleko z njega. Se dokopal do gole kože. Se prisesal nanjo, gnetel, lizal, pogrizoval. Izkopal trdo meso. To?no vem, kako se fant vname. Sla bi stekla med nama kot elektri?ni tok in se zaradi visoke napetosti zaiskrila. Zaprasketalo bi, zabren?alo in zasijalo kot oblo?nica. Ker je njena svetloba od blizu nevzdržna, se ne bi zamujala. Najin seks je kot prosti pad. Zdrs ?ez rob razuma, pospešek, divji švis skozi prostor in ?as, nebrzdani padec, nezmožnost dihanja zaradi hitrosti, raztreš?enje na skalnih policah fizi?nih danosti in fiziološke nuje. Nato dve trupli, ki še refleksno potrzata in nepremi?no obmirujeta. V shrambi za ?istila, o kateri sem fantaziral, bi se verjetno sesedla na tla. Šele, ko bi si ?ez dve minuti za?ela zapenjati gumbe in zadrge, bi se nama povrnil vid in bi opazila police s plastenkami ?istil, toaletnim papirjem in podobno robo. Podobno je bilo takrat, ko sem mu po nesre?i odnesel mobitel in ga ja prišel iskat k meni v službo. Jasno, predstavil se je kot stranka. In sva šla v arhiv iskat stari na?rt…. Upal sem si, ker imam razne ?istilk, ki delajo popoldne, edini klju? do arhiva.

Ko sem ga gledal in v mislih obdeloval, je on bral, dovolj pogosto dvignil pogled in poudarke povedal na pamet in iz srca. Dobro se je pripravil, ni Lole, ki misli, da se da pod žarometi blefirati. Moj profesionalni moški! Je presežek v tem, da imaš cenjenega fuka?a, fanta, v katerega je tisti hip tiho zrlo petsto parov o?i, in to samih mož in žena, ki so pomembni- ali vsaj mislijo de so. Uspeh je seksi. Loletu ne bi dali nastopiti. Škoda, da je bral, pa kaj, ko je puš?obni formalizem pri nas razumljen kot dostojanstvenost.

Gledal sem prste, s katerimi je držal papir. Nima velikih šap, samo uporablja jih kot tavelik. Ko pride v element, ho?e upravljati z menoj. V?asih mu pustim, v?asih ga takoj ustavim ali pas se z njim borim. Nisem vedno za to, da me postavlja in obra?a kot vre?o slame, njegov užitek ne sme izklju?evati mojega. Uživam, ko gre z dlanmi odlo?no po meni. Uživam, ko me ?vrsto prime za ramena, zapestja, gležnje ali kar že, da se ne izmakneva iz doseženega položaja. Ni? nimam proti temu, ?e kakšen odtis ostane nekaj dni viden na koži. Seks z njim je tako ali tako stampedo, ni nežno božanje in ljubkovanje, je bitka s ?asom in iskanje poti na cilj s ?im manj nepotrebnimi ovinki. S prsti, s katerimi je držal papir z govorom, sem mu kmalu prepovedal posegati vame. Pozna se, da fant ne dovoli, da bi kdo uporabljal njegovo rit, zato nima pravega ob?utka za tujo. Po mojem ga bom tudi tu še premaknil – ?e me ne bo pustil. Ko se bliža orgazmu, si lahko z njegovim ritko privoš?im že marsikaj.

Požiral sem ga z o?mi in fantaziral do mere, da sem popolnoma odklopil njegove besede. Kar zdrznil sem se, ko se je z glavo rahlo prikloni in je dvorano zalil aplavz. Vrnil se je na svoje mesto, dekle ga je stisnilo za podlaket. Bilo je še nekaj kulturnega sporeda, nato lu?i in vstajanje.

Naredil sem prostor odhajajo?im in se prestavil na sedež, ki sem bil deloma skrit za reflektorjem. Za prižgano lu?jo me Davor ni mogel opaziti. Gledal sem ga, ko se je rokoval z eminencami, sprejemal njihovo hvalo, se pustil predstavljati neznanim. Bliskavice. Hitre podaje vizitk. Teve ekipa, ki ga je zvlekla v stran in posnela izjavo. Rojen je za to, kar si je zbral za življenjski cilj.

Opazoval sem Katjo. Malo je bila ob njem, malo ob strani. Smehljala se je in se fotogeni?no nastavila, kadar se je slikala skupaj z njim. Takrat jo je on prijel ?ez hrbet. Naštudirala sta, da sta se njuni obleki skladali. Punca, dovolj si neumna, da igraš vlogo modnega dodatka. In od Davorja ni pošteno, da jo za to uporablja. Ko se je semenj ni?evosti v dvorani zaklju?il, sem po?akal, da je Davor dekle pod roko odpeljal ven. Na pogostitev in druženje nisem hotel. Z balkona sem se izmuznil po stranskih stopnicah do garderobe in na ulico.

Ve?er je bil mrzel. No poti tja me je grelo pri?akovanje, domov grede sem prezebel v prste, ker sem bil brez rokavic. V stanovanju sem slekel obleko in si v gatah in srajci nalil za prst konjaka, da sem se ogrel. Ugasnil sem lu? in se s spodvitimi nogami spravil v naslonja?. Strmel sem skozi steklo balkonskih vrat v mestno no?. Premleval sem Davorja, podobno, kot ga premlevam danes. Po meni se je pretakala toplota, malo zaradi žganja in malo zaradi njega.

Saj sta si podobna, konjak in Davor. Mo?na, nevarna in ne za vsakogar. Oba u?inkujeta pod kožo. Na zunaj je konjak rde?erjava teko?ina in Davor korpulenten junec v drugi polovici dvajsetih. Ne eden ne drugi nista na pogled posebno privla?na. Treba ju je poznati. Zavrtel sem pija?o po kozarcu, ki sem ga grel v roki, zaprl o?i in povohal. Mmm! Dve kaplji razlil ?ez jezik. Ja! A to ni vse. Dober konjak se od vinjakov lo?i prav tako kot Davor od vrstnikov: po tistem, kar sproži v notranjosti. Po razpoloženju, ki ga ustvari. Po zadoš?enju, ki ga pusti. Po tem, da ne sproži glavobola.

In seveda: pametna raba. Konjak enkrat na mesec in Davor enkrat na teden. Ne re?em, v užitek bi bilo vsak dan. A ko bi postalo navada, ne bi bil ve? pozoren na izjemnost tega, s ?imer imam opravka. Seveda bi si tisti hip želel z njim deliti naslonja?. V dveh minutah bi bila na kav?u. In v tretji na preprogi. Dal bi si duška z njim. Pomislil sem, ali si bo naslednji dan hotel najti ?as zame. Ah! ?e bi si nato?il žanjico vsakokrat, ko grem mimo steklenice, bi bil že davno alkoholik. Bom kar lepo kakšen dan po?akal. Odložil sem kozarec na mizico ob naslonja?u, nato z levico izvihal spolovilo iz gat ter ga poprijel v drugo dlan. O?i sem zaprl, naslonil glavo na naslonjalo in se prepustil vtisom. Moral sem se olajšati.

Nocoj, ko zaman ?akam na Davorjev klic, mi ni do drkanja. Mislim nanj in mi ni pusti spati. Ne vem, ali mu bo kdaj jasno, da sem tudi jaz nekaj investiral vanj. Saj to ni bistveno, ni? nisem delal proti svoji volji. Nekaj si vseeno želim. Da bi bil v prihodnosti bolj spoštljiv do žensk in sebe. ?e bo z moškim, in to zelo verjetno bo, potem naj se ne prodaja za to, kar ni. On bo uspel, ker je nadarjen, delaven in prodoren. Ne bo uspel zato, ker je peder, ampak kljub temu, da je peder. Aja, pardon, on se po?uti geja… Ni bistveno, uspešnim se pogleda skozi prste. Samo naj ne bo peder?ina in naj se ne skriva za ženske, s katerimi ni moški. To preprosto ni pošteno. To je udinjanje zlaganosti, ki je toliko bolj sprevržena v politi?ni realnosti, v kateri živimo. Eden mora z barvo na dan. Na Davorja stavim! ?ez nekaj let bo nastopal v glavnih dnevnikih. Takrat želim ob njem videti moškega. Njegovega moškega. To ne bom jaz. To bo nekdo, ki bo ?eden, ambiciozen, njegovih leti in si bo želel deliti njegovo slavo. Pri?akujem. Me slišiš, Davor? Ne boš odvisen od tujega denarja, ne bo ti treba niti mol?ati in še manj trobiti papežniških nebuloz. Pri?akujem!

Po mojem je danes samo pozabil name. ?e mu bom juti kaj rekel, se bo ?udil, kaj se grem. Ja, dramatiziram. Ne, ne bom se mu jaz javljal, no?em, da dobi vtis, da se preve? ukvarjam z njim. Poiskal me bo, ko mu bo spet do seksa. ?e me slu?ajno ne bi nikoli ve?, sem dovolj lepega preživel z njim, da bom zanj volil na vsakih volitvah.

Ah, ja, Davor. Stregel sem ti in s teboj stregel sebi. ?e zaprem o?i, sem mi prikažejo prizori, ki mi še vedno zbude erekcijo. Konec koncev tega ni bilo tako malo. Jaz in ti….

Tisti zajtrk ob sedmih zjutraj. Ti si zgodnji pti?, jaz na pol odsoten. Ti v flanelasti pižami. Zapazim tvojo erekcijo in se zbudim, kot bi nekdo vame pljusknil vedro vro?e vode. Dvignem te s stola in pritisnem k mizi. Potegnem hla?e do kolen. Tvoj trdi oné je kot nageljnova žbica: ne da se ga ukriviti, možno bi ga bilo samo prelomiti. Treba je nekaj spretnosti, da se to re? spravi v goltanec. Postaneš nemiren. Odrineš me in ste?eš po kondome. Vrneš se gol in z napol blaznim pogledom. Pograbiš kot specialec in butneš ?ez mizo. Sprava je mizna ploš?a pod licem hladna. Nato žlica v skodelici s kosmi?i pred mojim nosom divje poskakuje.

Postelja. S poljubljanjem in jezikom te spravim ob pamet. Zadržujem te. Odlagam. Se ti izmikam. Nato le nastavim na vse štiri. V drugem sunku me podreš do ležanja. Tvoja brada na mojem ramenu, sapa na licu. Obrnem obraz k tvojemu. V ?udnem manevru te zgrabim z roko okoli vratu in s silo potegnem k sebi. Težko je, vendar se uspeva z usti prisesati drug na drugega. Zabijaš se vame, kot bi me kotel razklati, strese te in že ostaneš brez vetra v jadrih. Petnajst sekund.

Odnesel si poln kondom v kopalnico in na poti nazaj opazil, da ti telefon pobliskava. Župan. Sediš na naslonjalu troseda, gol. Slonim na podboju vrat in te gledam. Govoriš in govoriš in poslušaš in govoriš. Naveli?am se ?akati. V prvi rundi nisem kon?al. Željan sem nadaljevanja. Zamikaš me. Lotim se tvojega hrbta z jezikom in brado. Med lopaticami po hrbtenici navzdol. Do ledij. Tam se pridružijo zobje. Dla?ice se mi zatikajo mednje. Cuka te. Moraš biti prijazen in na glasu se ti ne sme ni? opaziti. Skušaš sem me otresti. Oprimem se te obero? ?ez trebuh. Zarivam ti brado za lopatice. Pogledaš me ?ez rame. Zgrožen si. Izživljam se naprej. Pogledaš drugi?. S pogledom me ho?eš pokon?ati. Malo popustim, a se ne pustim se ustaviti. V stiski si. Tvoj kopulator je spet pokonci. Ko zaklju?iš pogovor, me besno zgrabiš in vržeš na kav?. ?e bi me takrat prebunkal, bi si to zaslužil. Vendar ne, ho?eš mi vrniti enako z enakim. Tiš?iš me s hrbtom v usnje in obdeluješ z jezikom, brusiš me z brado. Pokriješ me. Izkoristiš fizi?no premo? in me vkleneš podse. S koitalnimi gibi se drgneva drug bo drugega. Tvojega ?utim na svojem. Oba sva v potu. Tesno prilepljen ob mene kon?aš na mojem trebuhu. Packarija totalna.

Pridem k tebi. Zamujam, pomivaš posodo. Na riti imaš kavbojke nizkim pasom. Skloniš se k smetnjaku. Maja se privzdigne. Pokažejo se ledja in pod njimi za?etka ritnih hrib?kov in na vsem tem razkošni travnik rjavih š?etinic. Že kle?im za teboj. Dišiš, kože je še vlažna od tuširanja. Džins na kolenih. Moj jezik v tvojem grabnu. Zbrcaš hla?e z desne noge in skoraj padeš. Nagneš se naprej in razkora?iš. Se prepustiš. Obvladam, že drhtiš kot gone?i pes. Ne dovolim, da se obrneš. Potegnem kondom iz zadnjega žepa in ti ga med lizarijo nadenem. Ko te spustim, si me privoš?iš na tistem neumnem tepihku pred lijakom.

Joj, in tista štorija. Po seksu rutinsko pogledaš na mobi na no?ni omarici. Nagrban?iš obrvi, se usedeš in pokli?eš. Sovražim mobije pol ure pred in en uro po aktu. Trudiš se ostati miren in Katji poveš, da bi to res lahko prej povedala in da si še v postelji. Da z nekom, ne re?eš. Odložiš aparat. Zaviješ z o?mi in me rotiš, naj izginem – takoj. Katjina mama! Ampak res takoj! Ne vem, kdaj sem se nazadnje tako na hitro obla?il. Ti kot petelin brez glave begaš po stanovanju, iš?eš jutranjo haljo in pobiraš kose obleke po dnevni sobi, kjer sva za?ela. Na odpeto srajco mi oble?eš bundo in me porineš skozi vrata. Nisem si na predpražniku zavezal ?evljev do konca, ko sem tri nadstropja nižje slišal lop vhodnih vrat. Vstanem, si zapnem zgornja dva gumba, zatla?im srajco za hla?e in potegnem zadrgo do vrha. Spustim se po ozkem stopniš?u bloka iz petdesetih let. Gledam v stopnice iz teraca. Z desnico ?ez obraz si popravljam lase, ko grem na podestu mimo njiju. No?em ju gledati, da ne bi opozoril nase. Vseeno vidim na robu vidnega polja Katjo in starejšo gospo, ki nosita dolgo ozko škatlo zapisom znane pohištvene firme. Zaposleni sta z manevriranjem, a stara kar govori. Ujamem: »A si ti misliš? Veš, Kati, to res ne gre. ?ist’ brez sramu. Kaj takega… In v storiju je ?ist’ druga?’ pisal’ kot v oni ta novi, kako se že imenuje, saj veš, ko b’la na naslovnici tista znana napovedovalka, pr’ frizerju sem vid’la….«

Bože, Davor, takrat sem ti reševal dobro ime, po tistem si raje prihajal ti meni. Vse sorte je že bilo. Mogo?e bo še. Bomo videl, kako bodo stvari tekle. Tisto, kar od tebe pri?akujem, ti bom povedal še v živo, ne samo v mislih.

In Davor, tudi ?e sem oplel: kadarkoli bom šel v kvart na robu centra, kjer imata s Katjo najeto stanovanje, bom opazil, da ima cerkev pri mostu dva zvonika. Ker me je enkrat, ko sem hitel k tebi, spreletelo kot uvid: tako gotovo, kot ima tista cerkev dva zvonika, boš med mojim obiskom doživel najmanj dva orgazma. Izjema je bila ena, ko sem bežal pred Katjino mamo…Biksen